Predstavniki številnih podjetij in javnih ustanov so se 17. januarja 2024 zbrali v Hiši EU, da bi iz prve roke izvedeli, kako se upravljanja mobilnosti zaposlenih že uspešno lotevajo v podjetjih. Zanimanje za to področje v organizacijah raste, saj ima že uvedba enostavnih ukrepov, denimo nagrajevanj in promocijskih aktivnosti, odlične učinke na kolektiv, investicija pa se lahko povrne že z razbremenitvijo službenih parkirišč. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pozdravlja vsakršno pomoč pri doseganju obrata naše izrazito avtomobilne družbe k večji trajnosti.

»Več kot očitno je, da je potrebno naše potovalne navade spremeniti, saj promet na poti na delo, kakršnega izkušamo na dnevni ravni, ne koristi ne delodajalcem ne zaposlenim«, je uvodoma povedal Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ki je dogodek organiziral v okviru projektnega partnerstva SmartMOVE. Pridružil se je mnenju mag. Lilijane Madjar, direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), na kateri projekt vodijo, da so za učinkovito dnevno mobilnost v prvi vrsti nedvomno potrebne sistemske rešitve, a je v situaciji, ko dnevno v Ljubljano kot zaposlitveno središče vsak dan prihaja več kot 120.000 dnevnih vozačev, ki jim javni promet pogosto ne zmore ponuditi ustrezne alternative, potrebno izkoristiti vse razpoložljive potenciale za spremembe. »Pomemben potencial leži prav v rokah delodajalcev in zaposlenih, ki lahko z različnimi ukrepi v lastnih organizacijah spodbudite svoje zaposlene, da na delovno mesto prihajajo na trajnosten način,« je k dejanjem pozvala Madjarjeva, obenem pa pohvalila inovativne prakse, ki jih številne organizacije že izvajajo.

V podjetju Dechatlon so si na ravni globalne skupine zastavili strateški cilj zmanjšanja ogljičnega odtisa. Vodja trajnostnega razvoja Tina Špenko je povedala, da zaposleni začnejo prihajati na delo brez avtomobila zaradi nagrade, ostanejo pa zaradi zadovoljstva in izboljšanega fizičnega počutja. Zaposlenim izplačajo 21 centov za vsak kilometer, ki ga na poti do delovnega mesta opravijo z javnim potniškim prevozom, peš, s kolesom, skirojem ali pa v sopotništvu. Ta dodatek, ki je omejen na 50 EUR mesečno, prištejejo k plačilu vozovnice za mesečni prevoz. Zagotovili so varno parkiranje koles in tuše, ponudili pa tudi več internega popusta na nakup kolesa in opreme. Gojijo tudi pozitivne aktivnosti kot je tekmovanje med poslovalnicami v nabiranju kilometrov in nagrajujejo rekorde.

V IKEI Slovenija so se v skladu s filozofijo, da planet in ljudje nista ločeni enoti ter zavezo k zmanjšanju izpustov vzdolž celotne verige do leta 2030, poleg energetskih rešitev in ozelenjevanja voznega parka lotili še mobilnosti zaposlenih, kar je pospešila vključenost v evropski projekt SmartMOVE. Zanje so namreč izdelali mobilnostni načrt, na osnovi katerega je že v nekaj mesecih Klara Lubej, nova moč v ekipi marketinga, prevzela tudi naloge mobilnostne koordinatorke: »Poleg odličnih povezav JPP je pri IKEI v Ljubljani na voljo sistem koles BicikeLJ, e-koles Nomago in avtomobilov Avant To Go. Poskrbeli pa smo tudi za varovano zaprto kolesarnico, ki ima odmerjen prostor tudi za električne skiroje in kolesa ter za prhe ter garderobe. V prihodnje si bomo še intenzivneje prizadevali, da bi več zaposlenih na delovno mesto prihajalo brez avtomobila; že v kratkem nas bo denimo pričel obiskovati serviser koles, posvetili pa se bomo tudi ozaveščanju o možnostih sopotništva znotraj kolektiva«.

V podjetju SIBO Group so mobilnostnega koordinatorja angažirali na pobudo SmartMOVE sorodnemu projektu Trata 2.0. To je logično postal zaposleni Miha Štucin, saj se na delovno mesto iz Kranja v Škofjo Loko vedno pripelje s kolesom. Z izvajanjem aktivnosti kot so mesečni žreb za praktične nagrade za kolesarje, zdravo tekmovanje pri nabiranju kilometrov, zimski dan kolesarjenja z zajtrkom, sodelovanje v nacionalni pobudi Polni zagona itd., so poželi izjemno lep uspeh – kar dodatnih 11 % je na delovno mesto prišlo na trajnosten način. V sklopu projekta so dobili tudi sodobno kolesarnico, pet službenih e-koles in polnilnice zanje. Katarina Sladoljev iz Razvojne agencije Sora, ki je v projektu vodila promocijske aktivnosti, je opozorila, da je sprememba navad možna le ob nenehnem ponavljanju akcij in da bi bilo ključno, da imajo industrijske cone upravljavce, ki bi skrbele za napredek skupine podjetij v coni v smeri trajnosti in reševale tudi izzive okolju prijaznejše mobilnosti.

Zanimanje je vzbudila tudi inovativna rešitev, ki so jo pilotno preizkusili v projektu SmartMOVE v iskanju možnosti za zmanjševanje emisij v prometu, in sicer prevoz na delo od domačih vrat do delovnega mesta s kombiji ob času, prilagojenem uporabniku. Prevoze 131 oseb, stanujočih v občinah severno od Ljubljane do vključno Kranja do delovnega mesta na območju BTC in UKC, je koordiniral partner projekta GoOpti in zabeležil veliko zadovoljstvo uporabnikov. Po besedah Marka Gučka (CEO GoOpti) so kot najprijetnejši del uporabniki izpostavili brezskrbnost na poti, izpuste pa so uspeli znižati vse do 70 %. Guček še dodaja, da bi ob racionalizaciji prevozov in kritični masi ter sofinanciranju bodisi samega podjetja bodisi države, lahko ceno približali 60 evrom, kolikor bi bili uporabniki za tak prevoz pripravljeni mesečno in tako storitev ponuditi na tržišču. Podjetja s participacijo lahko pripomorejo k zmanjševanju emisij, omogočajo večjo prevozno svobodo zaposlenim in povečajo privlačnost delovnih mest za zaposlene, izpostavlja Guček.

Glede možnih sistemskih ukrepov so se govorci strinjali, da bi bil čas za redefinicijo dodatka k plači na prevoz na način, da bi ta podpiral trajnost namesto nagrajeval daljše vožnje, pri čemer pa to ne bi smelo predstavljati dodatne obremenitve za delodajalca ali zmanjšanje neto dohodka za zaposlenega. Po Gučkovem mnenju bi bila primerna tudi uvedba višjega nepremičninskega davka na lastništvo parkirišča. V debati je sodelovala tudi Polona Demšar Mitrovič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je delovanje podjetij na področju upravljanja mobilnosti toplo pozdravila, podjetja in ustanove pa pozvala, da naj na resorje sistematično naslavljajo pobude in predloge, saj gre za zelo dragocene vpoglede za smotrno načrtovanje finančnih iniciativ. Slovenska družba je, dodaja Demšar Mitrovičeva, izrazito avtomobilna, trajnostno je mobilnega le 4,9 % prebivalstva, trend pa se kljub prizadevanjem, pripravi različnih smernic in sofinanciranju številnih ukrepov trajnostne mobilnosti žal ne obrača.

Čeprav je spreminanje navad izjemno težko, je prizadevanje za obrat k trajnostni mobilnosti pomembno, saj prinaša številne koristi tako za podjetja kot za skupnost: stroški se znižujejo, konkurenčnost se povečuje, zmanjšujejo se emisije in gneča na cestah, odpira pa se prostor za ustvarjanje kakovostnejšega bivalnega okolja.